Bolezni vratnega dela hrbtenice

Napisal: Han Zaoxiang, zdravilec kit. med. 

Prevedel: Miha Virant, univ. dipl. sin in soc. kult.

Sindrom, skupek simptomov, ki jih povzročajo težave vratnega dela hrbtenice, se lahko pojavi zaradi: obrabe medvretenčnih ploščic, patoloških sprememb na kosteh, prizadetih ligamentov, obrabe vezivnega tkiva in/ali obrabe sklepne ovojnice, otekanja oziroma odebelitve itn. Te spremembe lahko povzročajo draženje in/ali pritisk na: živec, živčne korenine, hrbtenjačo, ožilje, simpatično živčevje in mehko tkivo vratno-ramenskega dela. Posebnost teh kliničnih simptomov je boleč vratno-ramenski del, ki se največkrat pojavi pri ljudeh okoli štiridesetega leta starosti. Zadnjih nekaj let – tudi zato, ker je pisarniškega dela (delo za računalnikom, s sklonjeno glavo) vedno več – se starostna meja, ko se prvič pojavljajo težave vratno-ramenskega območja, znižuje.

 

Tradicionalna kitajska medicina (TKM) meni, da lahko z višjo starostjo nastane primanjkljaj biopotenciala v sferi vpliva jeter in ledvic, primanjkuje lahko tudi pravilnega oziroma pravega biopotenciala v notranjosti telesa (zheng qi) in tako lahko kite (v TKM koncept kit vključuje tudi mišice) in kosti izgubijo podlago za negovanje. To so notranji vzroki oziroma notranji boleznotvorni dejavniki pri tovrstnih težavah. Zunanji boleznotvorni dejavniki so (tudi) v tem primeru lahko: veter, mraz in vlaga.

Bolezni vratno-ramenskega dela nastajajo počasi, proces bolezni je dolgotrajen in težave se zlahka ponavljajo.

Glede na različen izraz simptomov, TKM razdeli težave vratno-ramenskega območja na več vrst oziroma modelov:

 

  1. Model živčnih korenin. Boleč zadnji del vratu, v večini primerov blažja dalj časa trajajoča bolečina, v redkih primerih pa močna (sunkovita) bolečina, ki lahko seva v obe roki in po vejah živcev (od vratu do prstov) povzroča mravljinčenje in odrvenelost. V nekaterih primerih v rokah ni več moči za oprijemanje ali stiskanje roke v pest in zato se lahko pojavi padanje predmetov iz rok. Gibljivost vratu je omejena itd.
  2. Model hrbtenjače. Vratno-ramenski del je boleč, med gibanjem se bolečina povečuje. Pogosto se pojavi eno- ali obojestransko omejena gibljivost ali občutek omejene gibljivosti rok. Pri delu ljudi se kažejo bolečine točno tam, kjer potekajo veje živcev. Pojavi se lahko glavobol, omotica in tudi delna nesposobnost zadrževanja blata in urina. Pogosto se tovrstne težave dokažejo oziroma potrdijo s preiskavo s slikanjem.
  3. Model vratnih arterij. Omotica, slabost, bruhanje, odrvenelost vseh štirih udov, pa vse do nenadnega padanja, brez izgube zavesti. Pojavi se očitna bolečina v vratnem delu, omotica in vrtoglavica. Pojav bolečine je pogosto v neposredni povezavi z obračanjem glave.
  4. Model simpatičnega živčevja. Rahli simptomi vratu in ramen, kot pri pritisku na živčne korenine, istočasno pa se lahko pojavijo še glavobol, migrena, omotica, boleč vratni del, motna vidljivost in zatekajoča bolečina v očeh. Samo na eni strani obraza ali na vrhu glave. Stopala in dlani se precej potijo. Na rokah se lahko pojavlja odrvenelost, zatekanje, mraz in bolečina. Lahko pa se pojavi tudi zamašen nos, nizek krvni tlak, nenavadno delovanje želodca in črevesja ter drugi znaki prizadetega ali slabšega delovanja simpatičnega živčevja.
  5. Model mehkega tkiva. Ponavljajoča se bolečina na vrhu glave, ki lahko sega nazaj vse do vratnega in prsnega dela hrbtenice. Človek se težko nagne nazaj, naredi predklon ali se obrača. Vsakih tri do pet dni se lahko simptomi po naravni poti zmanjšajo za kratko obdobje. Boleče točke so na stranskih kostnih izrastkih hrbtenice ali levo in desno od vratnega dela hrbtenice.

V teoriji bolezni vratno-ramenskega dela razdelimo na zgoraj opisanih nekaj modelov, v praksi pa pogosto vidimo, kako se prepletata dva ali več modelov.

Učinek terapevstske obravnave tovrstnih bolezni z akupunkturo je zelo dober. Pri tem je pomembno izboljšati prekrvavitev na bolečem mestu, odpraviti zlepljenje (mišic, kit, vezivnega tkiva ...) in (za)krčenje.

Ker se tovrstne težave zlahka ponavljajo, je precej pomembno, da se izognemo dolgotrajni drži s sklonjeno glavo (za računalnikom) in da prilagodimo višino blazine. Hkrati pa moramo bolj poskrbeti za funkcionalno telovadbo vratno-ramenskega dela in se izogibati vetru, mrazu in vlagi. □